Naslov | Sodelovanje Slovenske vojske v boju proti terorizmu : zaključna naloga [9.] generalštabnega šolanja |
---|
Osnovni podatki o gradivu | Avtorji: | Hafner, Gregor (Avtor) Potočnik, Gregor (Mentor) Več o mentorju... | Jezik: | Slovenski jezik | Vrsta gradiva: | Specialistično delo | Tipologija: | 2.10 - Specialistično delo | Organizacija: | PŠŠ - Poveljniško-štabna šola | Ključne besede: | boj proti terorizmu, nacionalnovarnostni sistem, krizno upravljanje | UDK: | 355/359:323.28(497.4)(043.4) | COBISS_ID: | 147947779 | Statistika: | 1778 ogledov; 127 prenosov | Področja: | Gradivo ni uvrščeno v področja. |
---|
Datoteke: | SPEC_Hafner_Gregor_i2022.pdf (2,14 MB)
|
---|
Opis: | Predmet preučevanja v tej nalogi je sodelovanje Slovenske vojske v boju proti terorizmu v mirnodobnem času na ozemlju Republike Slovenije. Poglavitni cilj je ugotoviti, katere so naloge in pristojnosti Slovenske vojske na področju boja proti terorizmu, in identificirati morebitne pomanjkljivosti ali nejasnosti normativnega okvira in razvojno-usmerjevalnih dokumentov. Na podlagi celovite analize naloga v zaključnem poglavju ponudi predloge izboljšanja stanja s poudarkom na okrepitvi sodelovanja Slovenske vojske z drugimi pomembnimi akterji nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije na področju boja proti terorizmu. Drugi cilj naloge je dognati, kako so opredeljene naloge pomembnejših akterjev nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije ter ugotoviti, kako se to odraža v aktivnostih boja proti terorizmu. Ta cilj naloga dosega z analizo sistema kriznega upravljanja in vodenja v Republiki Sloveniji. V nalogi so preučeni strategije oziroma mehanizmi izbranih mednarodnih organizacij na področju boja proti terorizmu. Pri tem se ugotavlja, katere vloge so na tem področju namenjene državam članicam. Analiza zakonskega okvira in strateških razvojno-usmerjevalnih dokumentov Republike Slovenije na obrambno-varnostnem področju pokaže, da Slovenska vojska v mirnodobnem času na ozemlju Republike Slovenije ni primarni nosilec boja proti terorizmu. Kljub temu v okviru sedanjih zakonskih pooblastil lahko izvaja številne protiteroristične naloge, tako samostojno kot v sodelovanju z drugimi državnimi organi. Z aplikacijo teoretičnih izhodišč, trendov širitve nalog oboroženih sil, izkušenj sodelovanja Slovenske vojske z drugimi državnimi organi v migrantski krizi in pri varovanju državne meje ter ob naravnih in drugih nesrečah dokazujemo, da je treba na področju boja proti terorizmu predvideti več vključevanja Slovenske vojske. Pri tem se ves čas ohranja zavedanje, da z angažiranjem vojske na področju notranje varnosti vstopamo na zahtevno področje, na katerem je treba ravnati zelo preudarno. Tukaj lahko namreč (morebitna) pooblastila ali celo uporaba prisilnih sredstev represivnega državnega organa trčijo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Temeljni znanstveni pristop, uporabljen v zaključni nalogi, je dedukcija. Pri analiziranju predmeta preučevanja sta obsežno uporabljeni deskriptivna in komparativna metoda. Ugotovitve, ki so se pojavile na podlagi metode analize primarnih in sekundarnih pisnih virov, predstavljajo izhodišče za verifikacijo hipotez, oblikovanje odgovora na raziskovalno vprašanje in formulacijo predlogov izboljšanja sodelovanja Slovenske vojske z drugimi državnimi organi v boju proti terorizmu. |
Citiranje gradiva
|
|
---|
Metapodatki | |
---|