Naslov | Prodor v Posočju leta 1917 : zmaga konceptov, moralne in bojne moči |
---|
Osnovni podatki o gradivu | Avtorji: | Torkar, Blaž (Avtor) Kuhar, Miha (Avtor) Bizjak, Matjaž (Avtor dodatnega besedila) | Jezik: | Slovenski jezik | Vrsta gradiva: | Znanstveno delo | Tipologija: | 2.01 - Znanstvena monografija | Organizacija: | MORS - Publikacije MORS | Ključne besede: | prva svetovna vojna, vojna taktika, soška fronta, vojne operacije | UDK: | 94(497.473)"1917"(0.034.2) | COBISS_ID: | 296298752 | Statistika: | 7223 ogledov; 965 prenosov | Področja: | Gradivo ni uvrščeno v področja. |
---|
Datoteke: | Torkar_Kuhar_Prodor_v_Posocju_2018.pdf (2,49 MB)
|
---|
Opis: | Monografija poskuša prikazati vojaški pomen 12. soške ofenzive, ki je
bila kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja
in organizacije kot tudi načina izvedbe. Začetna poglavja opisujejo vojaško
analizo geografskega prostora Zgornjega Posočja, poleg tega pa so analizirane
vojaške in politične razmere v Evropi leta 1917. Natančno so opisane priprave
na 12. soško ofenzivo, sestava in premik enot 14. armade na soško bojevališče,
stanje v italijanski 2. armadi, vojskovalna moč nemške vojske, nemški stil
vodenja in poveljevanja t. i. auftragstaktik, gorsko bojevanje ter razvoj taktike
prodora. V knjigi so natančno opisane bojne aktivnosti vojskujočih se strani,
še posebno v začetnih dneh bojev, ko je ofenziva potekala na slovenskih
tleh. Natačno so tudi analizirani vzroki za nemško-avstro-ogrsko zmago in
italijanski poraz, predstavljena pa so še nova spoznanja o vlogi Erwina Rommla
in nekaterih drugih nemških častnikov v 12. soški ofenzivi. Monografija tudi
problematizira o nekaterih ustvarjenih mitih o velikem nemškem vojskovodju
in nazadnje poudari, zakaj je 12. soška ofenziva tako pomembna za razvoj
vojaške stroke.
V tej ofenzivi je prišlo do spopada dveh različnih konceptov, dveh doktrinarnih
pristopov, dveh različnih kultur poveljevanja ter vodenja enot in seveda tudi
doktrin ofenzivnega in defenzivnega delovanja. Izstopala sta dva pomembna
stebra, ki sta odločilno prispevala k zmagi 14. armade. Prvi je že dobro znan
nemški koncept poveljevanja in vodenja auftragstaktik, ki ga današnje vojaške
doktrine obravnavajo kot poveljevanje s poslanstvom oziroma namero, drugi
pa predstavlja še precej neznano področje, ki ga poimenujemo »miselni
manever«. To je sicer izraz, ki ga takrat niso poznali, vendar lahko ocenimo, da
je bil način razmišljanja poveljnikov na vseh ravneh zelo blizu temu konceptu,
ki ga danes sodobne vojske uvajajo v svoje vojaške doktrine.
12. soška ofenziva je danes opredeljena kot manevrsko vojskovanje. Pri tem se
je uporabljala taktika jurišnih skupin, ki se je razvila v taktiko prodora oziroma
taktiko infiltracije. »Čudež pri Kobaridu« je torej šolski primer združenega
bojevanja rodov pehote in artilerije, ki ima presenetljivo podobne ali enake
elemente sodobnega vojskovanja pehote. |
Citiranje gradiva
|
|
---|
Metapodatki | |
---|