Naša spletna stran uporablja piškotke. Za nekatere potrebujemo vašo privolitev. Uredi privolitev...

Zapri

Knjižnično-informacijski in založniški center

Digitalna knjižnica

NaslovHibridno delovanje kot metoda uresničevanja nacionalne strategije : primer Krima
Osnovni podatki o gradivu
Avtorji:Tomšič, Blaž (Avtor)
Furlan, Branimir (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Jezik:Slovenski jezikVrsta gradiva:Specialistično deloTipologija:2.10 - Specialistično deloOrganizacija:PŠŠ - Poveljniško-štabna šolaKljučne besede:hibridno delovanje, nacionalna strategija, vojaška doktrina, KrimUDK:355.425(477.75)(043.4)COBISS_ID:6133454Povezava se odpre v novem oknuStatistika: 6513 ogledov; 135 prenosovPodročja:Gradivo ni uvrščeno v področja.
Datoteke:.pdf SPEC_Tomsic_Blaz_i2018.pdf (1,92 MB)
Opis:Malešič (2016, str. 81) navaja, da Rusija trenutno velja za vodilno silo v hibridnem vojskovanju, kjer je pri uporabi medijev in komunikacij prehitela informacijsko bolj razviti Zahod. Da ta trditev drži, je dokaz ruska operacija aneksije Krima leta 2014, ki je bila izpeljana z neverjetno hitrostjo in uigranostjo različnih mehkih in trdih instrumentov nacionalne moči ob hkratni uporabi moči protestov lokalnega prebivalstva. Mednarodna skupnost se je na to ali zelo medlo ali pa neustrezno odzvala. Brutalnost in hkratna kirurška natančnost izvedbe operacije daje občutek, kot da je čisto vsak od instrumentov nacionalne moči odigral svojo vnaprej točno določeno vlogo, ki je imela podlago tudi v krovnih dokumentih nacionalne varnosti in obrambe, kot sta nacionalno varnostna strategija in vojaška doktrina. To je svojevrsten dokaz prilagoditve ruskega vojaškega in političnega strateškega okvira delovanja na nove globalne izzive sodobnega sveta. Prej toga in pregovorno sovjetskemu načinu zavezana Rusija, navajena uporabe primarno brutalne vojaške moči, se je v tem primeru pokazala za dinamično in izjemno prilagodljivo silo sposobno uporabiti različne instrumente nacionalne moči ob ustrezni podpori precej spremenjenega a izjemno učinkovitega vojaškega instrumenta moči. S tem pa je dejansko šokirala zahodno strokovno in politično javnost in odprla velike razprave v strokovnih krogih, ki ji sposobnosti tovrstnega delovanja niso pripisovali. Hibridno delovanje je postalo stalnica v vojaških in političnih krogih Zahoda kakor tudi iskanje rešitev za učinkovito upiranje novi grožnji, ki jo je s Krimom predstavila ruska stran.
Citiranje gradiva
Sekundarni jezik
Jezik:Angleški jezikOpis:Malešič (2016, p. 81) states that Russia is currently considered the leading force in hybrid warfare, where it has overtaken the informally more developed West in the area of media and communications. In order to maintain this claim, it is the proof of the Russian operation of the Crimea annexation in 2014, which was carried out with the amazing speed and playfulness of various soft and hard instruments of national power, while simultaneously using the power of local people's protests. The international community responded to this either very badly or inadequately. Brutality and simultaneous surgical precision of the operation make it feel as though each of the instruments of national power played its precisely defined role, which also had its basis in the national security and defense documents, such as national security strategy and military doctrine. The latter is a kind of proof of the adaptation of the Russian military and political strategic framework to the new global challenges of the modern world. Earlier and convincingly Soviet oriented Russia accustomed of using the primary brutal military power, in this case it proved capable of using a dynamic and highly adaptive force of various national power tools, with the appropriate support of a rather altered, but extremely powerful, military instrument of power. In doing so, it actually shocked the western professional and political public and opened wide debate among the professional circles, which did not impute the ability of this type of activity. Hybrid warfare has become a constant in the military and political circles of the West, as well as the search for solutions to effectively counter the new threat presented in Crimea by the Russian side.Ključne besede:hybrid warfare, national strategy, military doctrine, Crimea